Najbolj razširjena in splošno znana oskrba zoba, ki mu zobno tkivo manjka zaradi zobne gnilobe ali odloma, je z zalivko (plombo).

Kljub temu, da je oskrba poškodovanega zoba z zalivko najpogostejša izbira, pa to glede na stanje zoba in manjkajoče zobno tkivo ni vedno mogoče. Včasih je namreč primanjkljaj zobnega tkiva zaradi kariesa ali odloma tako obsežen, da zoba z zalivko ni možno direktno obnoviti.

Z direktno oskrbo z zalivko iz kompozitnih ali drugih materialov bi bila namreč struktura in oblika takšnega zoba okrnjena, zob pa bi bil tudi manj odporen na grizne sile. V takšnih primerih se torej odločamo za oskrbo zoba z inlejem ali onlejem.

Inlej je protetični izdelek, narejen je ponavadi indirektno iz porcelana ali že predhodno strjenega kompozitnega materiala, v preteklosti pa so jih delali tudi iz zlata. Za inlej ali onlej je potrebno narediti odtis ustrezno pripravljenega zoba, izdela pa se v zobotehničnem laboratoriju, za razliko od zalivke, katere material se še v nestrjeni obliki vnese v kaviteto, pripravljeno v zobu, kjer se nato strdi.

Onlej je samo obsežnejša oblika inleja, ki pokriva tudi katerega od vrškov zoba. Naredi se ga v primeru, ko je bil zaradi zobne gnilobe (kariesa) prizadet ali pa je manjkajoč kateri od vrškov zoba. Z njim nadomeščamo manjkajoče in ohranjamo obstoječe zobno tkivo, kadar bi bila sicer edina alternativa preparirati (obrusiti) zob v celoti in ga oskrbeti s prevleko.

Med izdelavo inleja ali onleja v laboratoriju se pacientu izdela začasni protetični izdelek- provizorijza začasno oskrbo zoba. Pri ponovnem obisku se nato preveri in namesti dokončni izdelek, ki nadomešča manjkajoče zobno tkivo.