Vsi poznamo občutek, ko se zdrznemo zaradi skelenja zob ob hladni oziroma topli, zelo kisli ali sladki hrani in pijači ali mrzlem zraku.

Preobčutljivost zobnih vratov oz. preobčutljivost dentina nastane lahko zaradi razgaljenih površin korenine zoba, ki jih tako ne ščiti več sklenina ali pa dlesen. Tako je na teh mestih razgaljen dentin (zobovina), ki ima v svoji strukturi posebne kanalčke, ki povezujejo njegovo zunanjost direktno z zobno pulpo. Kadar se zaradi dražljaja tekočina v teh kanalčkih premakne, to začutimo kot bolečino.

Za to stanje obstaja več vzrokov:

 bolezni dlesni (umik dlesni)
 obraba sklenine, ki se stanjša bodisi zaradi kisline (kisla hrana, pijača ali težave z želodčno kislino-refluks) ali nepravilnega ščetkanja s trdo zobno ščetko.
 vzrok za izgubo sklenine trdega zobnega tkiva je lahko obilno uživanje kisle hrane in pijače in ščetkanje zob neposredno po uživanju le-teh. Nepopravljivo škodo si namreč lahko naredimo s trdo ščetko in nepravilno tehniko ščetkanja. Seveda lahko abrazivne zobne paste to še poslabšajo.

Pomembno: pri sledečih stanjih ne gre za preobčutljivost zobnih vratov, ampak za druga stanja, ki zahtevajo obisk zobozdravnika, vendar pa se ravno tako kažejo z istimi simptomi:

• zobni karies
• odlomljen ali počen zob
• slabo tesnenje plomb ali prevlek
• škrtanje ali stiskanje zob

Kako lahko to preprečimo?

1. z mehko ščetko,
2. z neabrazivno zobno pasto s fluoridi,
3. s pravilno tehniko ščetkanja
4. po potrebi uporabljamo paste za občutljive zobe

Kako nam lahko pri tem pomaga zobozdravnik?

Poleg rednih pregledov in seveda preprečevanja bolezni dlesni z rednim odstranjevanjem zobnega kamna nam lahko zobozdravnik pomaga pri zmanjšanju občutljivosti zob s posebnimi premazi. Le-ti zaprejo kanalčke v dentinu, ki prenašajo dražljaje iz zunanjosti do zobne pulpe, zato dražljaj ne povzroča več bolečine.

Zdravje ustne votline in zob je izjemno pomembno, saj se prebavna pot začne že v ustih. Ustno zdravje je namreč temeljni del splošnega zdravja. Seveda so ključni redni pregledi pri zobozdravniku, vendar pa zelo veliko za ustno zdravje lahko storimo že vsak dan sami.

Predstavljam vam nekaj nasvetov za skrb za zobe in obzobna tkiva, ki so aktualni v času, ko se odpravljamo na dopust. Kljub bolj sproščenemu, počitniškemu razploženju si namreč ne moremo vzeti oddiha od temeljite ustne higiene. Marsikdo ima namreč takrat več težav z dlesnimi in zobmi zaradi bolj površne higiene.

Ko smo stran od doma, smo stran od vsakodnevnega reda in rutine. Ne glede na to, ali smo zdoma en konec tedna ali več mesecev, posvečajmo pozornost negi zob in obzobnih tkiv. Prav tako kot doma upoštevajmo naslednja priporočila:

• Zobe umivajmo najmanj dvakrat na dan po dve minuti

• Uporabljajmo mehko zobno ščetko in zobno pasto s fluoridi

• Ščetko držimo pod kotom 45° (med zobom in dlesnijo) in ščetkamo v smeri od dlesni proti zobu

• Uporabljajmo zobno nitko ali medzobne ščetke, odvisno od oblike medzobnih prostorov

Z zobno ščetko namreč očistimo samo sprednjo, zadnjo in grizno ploskev naših zob, zato je za zdravje dlesni in preprečevanje zobne gnilobe nujno uporabljati tudi zobno nitko oziroma medzobne ščetke. Tako bomo imeli očiščene tudi stranske zobne ploskve, dlesen med zobmi pa bo zdrava.

Ustni zadah ali halitoza je težava, s katero se je prav gotovo soočil že marsikdo. Pojavnost po svetu naj bi bila tudi do 50 %. Vendar pa se kljub temu malokdo zaveda, da je več kot 90 % vzrokov za slab ustni zadah prav v ustni votlini, le redkeje je vzrok za to v drugih organskih sistemih.

Kako ustno zdravje vpliva na zadah?

Hrana, ki jo zaužijemo, se začne prebavljati prav v ustni votlini. Ker so v ustih bakterije že naravno prisotne, imajo le-te zaradi ostankov hrane možnost za razrast v medzobnih prostorih, ob dlesni in na hrbtišču jezika. Ob slabi ustni higieni se tako njihovo število poveča, poveča se tudi število tistih bakterij, ki so povzročitelji bolezenskih procesov. Takšne vrste bakterij nameč začno sproščati tudi toksine, ki dražijo obzobna tkiva. Zato lahko ob neukrepanju pride do nastanka parodontalne bolezni in torej obzobnih žepov, ki so še dodaten rezervoar bakterij. Omenjene bakterije namreč sproščajo hlapljive žveplove spojine, ki imajo neprijeten vonj. To pa je eden od pomembnejših vzrokov za slab zadah. Tudi zobna gniloba ali karies, ki je prav tako leglo bakterij, povzroča ustni zadah. V kolikor imamo v ustih protetične izdelke (proteze so pogosto iz poroznih materialov), je tudi to retencijsko mesto za bakterije, zato jih je potrebno pravilno in redno čistiti. Pri posameznikih, ki imajo težave s suhimi usti – pomanjkanje sline – je ustni zadah pogosteje prisoten.

Kaj lahko sami storimo za preprečevanje zadaha?

Prakticirajmo dobro ustno higieno – pravilno in redno ščetkanje zob dvakrat dnevno z zobno pasto s fluoridi. Prav tako se priporoča ščetkanje jezika, kjer je dobrodošlo tudi strgalo za jezik. Zobno ščetko menjavajmo najmanj na 2 – 3 mesece, oziroma lahko tudi pogosteje, v kolikor nam zob ne očisti več dobro, priporočljivo pa jo je zamenjati tudi po bolezni.

Ne pozabimo na medzobne prostore, ki jih dnevno čistimo z zobno nitko ali medzobno ščetko.Kot dopolnilo je dobrodošla tudi ustna voda, vendar naj bo osnova mehansko čiščenje zob in medzobnih prostorov.

Priporočljivo je pitje zadostne količine vode, tako bodo tudi težave s suhimi usti manj izražene, v kolikor jih imamo. Redno obiskujmo zobozdravnika za čiščenje zobnega kamna in kontrole, in sicer najmanj dvakrat letno. Tako bo možno zgodnje odkrivanje parodontalne bolezni, zobnega kariesa in drugih bolezenskih procesov v ustni votlini, ki bi lahko povzročali ustni zadah.

Ne čakajte, storite prvi korak zdaj.

V kolikor omenjene težave že imamo, pa jih je potrebno čimprej zdraviti. Ne samo, da bomo na ta način preprečili napredovanje bolezni, ampak bo to med drugim vplivalo na izboljšanje težav z ustnim zadahom. Prav tako bomo z rednimi pregledi izključili ostale sistemske bolezni, ki bi lahko še dodatno prispevale k zadahu.

Zobni kamen je mineraliziran bakterijski plak. Mehke zobne obloge ali plak, to so bakterije, ki se nalepijo na površino zoba, sčasoma mineralizirajo, saj se nanje nalagajo minerali iz sline in tekočine, ki jo izloča dlesen itd. Sestavljen je večinoma iz različnih vrst bakterij in nekaj ostalih mikroorganizmov, ki so mineralizirani. Vsebuje tudi snovi iz okolja – prehrane, sline itd.

Poznamo dve vrsti zobnega kamna: tistega nad in tistega pod dlesnijo. Slednji je temnejše barve, ker se bakterije, ki ga sestavljajo, obarvajo temno zaradi bližine dlesni in njenih izločkov.

Sam po sebi zobni kamen ni okužen, saj mikroorganizmi, ki ga sestavljajo, niso več živi. Vendar pa zaradi hrapave površine in poroznosti predstavlja idealno mesto, kamor se lahko bakterije pritrdijo. Zaradi tega je vzrok za stalno draženje in vnetje obzobnih tkiv, ki so v stiku z njim.
Največ zobnega kamna nastane tam, kjer so zobje v stiku s slino: ob izvodilih velikih žlez slinavk. Najpogosteje je to na spodnjih sekalcih na notranji strani – pri jeziku in na lični strani zgornjih kočnikov. Najprej bomo zobni kamen videli kot rumenkasto ali rjavkasto zabarvanje ob dlesni.

Odstranjevanje zobnega kamna

Mehke zobne obloge lahko odstranimo sami s ščetko, kar pa ne velja za zobni kamen. To so namreč trde zobne obloge, ki jih lahko odstrani le zobozdravnik ali drugo strokovno usposobljeno osebje s posebnimi sredstvi. Lahko se uporablja ultrazvočni aparat, v nekaterih primerih pa ročne instrumente.

Kako preprečimo nastanek zobnega kamna

Sami lahko za preprečevanje nastanka zobnega kamna naredimo največ s tem, da redno in pravilno ščetkamo zobe – najmanj dvakrat dnevno – in uporabljamo zobno nitko najmanj enkrat dnevno. Obenem se moramo oglasiti pri zobozdravniku na rednih kontrolah in odstranjevanju zobnega kamna, ki bi kljub vsemu nastal. Ko je zobni kamen enkrat že prisoten, pa ga sami ne moremo odstraniti, zato potrebujemo pomoč strokovnjaka. Zobozdravnik bo tudi znal svetovati, kako pogosto profesionalna čiščenja potrebujemo. To namreč ni enako pogosto pri vsakomur, ampak je odvisno od več dejavnikov.